POVRŠINSKA OBDELAVA

Namen površinske obdelave lesa je:

  • estetski:
    • poudarimo teksturo lesa, spremenimo naravno barvo lesa in njegov videz, dosežemo lahko različne stopnje sijaja ipd.;
  • zaščitni:
    • les zaščitimo pred delovanjem visokih temperatur, pred različnimi agresivnimi snovmi, pred delovanjem UV žarkov, pred mehanskimi in kemijskimi vplivi okolja. S površinskimi premazi uravnavamo vlažnost lesa in s tem vplivamo na dimenzijsko stabilnost izdelka. Pri lesu, ki je izpostavljen zunanji klimi (padavinam), preprečimo prodiranje vlage v les, s tem pa zmanjšamo možnost okužb z glivami in propadanje lesa zaradi izpiranja;
  • omogočimo lažje čiščenje in vzdrževanje lesnih površin;
  • izdelku povečamo njegovo tržno vrednost.

Pogoste napake površinske obdelave:

  • nepoznavanje končne relativne vlažnosti lesnega izdelka (notranji prostori $\nu= [6..8]%$)
    • pokanje in luščenje premazov,
    • pomarančaste površine (lužene površine niso dovolj suhe),
    • sive površine,
    • neenakomeren lesk itd.
    • več na HELIOS - Napake

Brušenje

  • priprava površin
  • odrezujemo zelo majhne delce materiala
  • oblike brusilnih sredstev:
    • toga (brusni kamni, pile, rašpe)
    • upogibna (brusni papir)
    • prosta (pulirne paste)
  • granulacija : MESH vrednost : število odprtin na enoto površine sita
  • za brušenje lesnih tvoriv in lakov se uporabljajo brusilna sredstva, ki so sestavljena iz:
    • korunda ($Al_2O_3$) = sivo-rjave barve s trdoto 7.0
    • plemeniti korund = svetlo-sive barve s trdoto 7.0 - 9.5
    • silicijev karbid (SiC) = temno-zelene do črne barve s trdoto 9.6 (bolj za brušenje lakov)
  • les brusimo večstopenjsko (npr z granulacijami 80, 160, 300)

  • brusimo v smeri vlaken

  • brusimo tudi lahkirane površine:
    • med vsakim lakiranjem, da izravnamo površino in zagotovimo oprijem
    • po končnem brušenju, da izravnamo površino in je lom svetlobe manjši (le ta povzroča lisaste mat površine)

Glavni tehnološki postopki brušenja:

  • egaliziranje : izravnavanje neravnih površin
  • kalibriranje : debelinsko izenačevanje
  • oblikovanje : glajenje profiliranih oblik
  • čiščenje in glajenje : zagotavljanje gladkosti

Beljenje

  • osvetliti ton lesa, lahko tudi poenotiti ton lesa
  • peroksidna sredstva (npr.: vodikov peroksid - $H_2 O_2$)
  • agresiven kemijski postopek -> zahteva dobro prezračevanje prostora
  • po postopku moramo les izprati
  • prodira globoko v les

Kitanje

  • zapolnjevanje vdolbin ter razpok
  • sprva viskozna sredstva
  • nanos z lopatico
  • utrdijo v trdo, bolj ali manj elastično in s podlago čvrsto povezano plast

  • kit za les Belinka

  • lahko so enokomponentni in UV-utrjajočia ali

  • dvokomponentna poliuretanska polnila

  • za manjše nepravilnosti (reže v spojih) si lahko pripravimo zmes žagovine in lepila

Luženje

  • spremenimo naravno barvo lesa, ne da bi prekrili njegovo teksturo
  • lahko poudarimo teksturo
  • barvilo je raztopljeno v topilu
  • po nanosu lužila topilo izhlapi

  • les ni površinsko odporen na vremenske vplive, obrabo…

  • Fizikalna lužila
    • pigmenti, ki ne reagirajo z lesom:
    • pigmenti se odlagajo v pore
    • rani les se bolj obarva
  • Kemijska lužila (reakcija poteka v celični steni)
    • če pigmenti kemijsko reagirajo z lesom
    • kasni les se bolj obarva

Premazna sredstva

Premaz oziroma premazno sredstvo je splošen izraz za snov, ki jo v tanki plasti nanesemo na površino lesa in po postopku utrjevanja tvori na površini tanek utrjen film.

Sestavine premaznih sredstev:

  • TOPILA: hlapne organske tekoče spojine (polarne ali nepolarne)
  • RAZREDČILO: polimera ne topijo, primerne za razredčenje raztopin
  • VEZIVO: snov z zaščitnimi lastnostmi, po osušitvi tekočega premaza povežejo vse nehlapne sestavine v sloj
  • PIGMENTI: trdne, praškaste, barvne spojine, ki so netopne v sestavinah premazov, dajejo pa jim barvo in krhkost
  • POLNILO: pigmentom podobne snovi, ki pa nimajo skoraj nikakršne sposobnosti pokrivanja, izboljšajo pa učinek pokrivanja pigmentov, preprečujejo usedanje in izplavljanje pigmentov, povečajo sposobnost zapolnjevanja površine, povečajo viskoznost

Temeljne barve

  • različna premazna sredstva
  • sestavljena so iz:
    • pigmenti
    • veziva
    • topila
    • voda

V primerjavi z lužili dosegamo različne učinke:

  • enakomerno obarvajo tudi kitane površine in lepilni spoji ter preboji lepila,
  • možna obdelava impregniranih površin ali površin s temeljnim lakom,
  • manjše dvigovanje vlaken
  • je zaradi vsebnosti veziv možno boljše glajenje površin
  • tekstura in barva lesa postane neizraziti

Laki

  • Nitrocelulozni laki:
    • (+) hitro sušenje,
    • (+) relativno lahko čiščenje opreme,
    • (+) relativno dobra odpornost proti svetlobi,
    • (-) slabša kvaliteta obdelane površine v primerjavi z ostalimi laki,
    • (-) visoka vsebnost hlapnih organskih topil,
    • (-) negativen vpliv na okolje.
  • Poliuretanski laki:
    • (+) trajna elastičnost,
    • (+) dobra oprijemnost,
    • (+) trajnost,
    • (+) visoka odpornost proti vlagi in kemikalijam,
    • (+) dobra vezava pigmentov.
    • (-) UV-neobstojni
  • Poliestrski laki:
    • (+) dobra oprijemnost na podlago,
    • (+) dobra trdota in elastičnost filma,
    • (+) dobra kemijska odpornost,
    • (+) velik delež suhe snovi.
    • (-) slaba svetlobna odpornost
  • Vodni laki:
    • (+) vsebujejo visok delež suhe snovi,
    • (+) ne mehčajo spojev (ne vsebujejo agresivnih topil),
    • (+) imajo boljši oprijem na lesu iglavcev,
    • (-) hrapavost obdelanih površin zaradi močnejšega dvigovanja lesnih vlaken.

NALOGA: Razmisli, katere vrste lak bi bil najbolj primeren za površinsko obdelavo parketa.

Naravna olja

  • olja rastlinskega ali živalskega izvora,
  • sušeča in polsušeča olja:
    • tvorijo po določenem času na površini bolj ali manj trd film (reagirajo s kisikom v zraku)
    • laneno, (tungovo, dehidrogenirano ricinusovo, konopljino olje, ribje olje)
  • laneno olje se suši en teden,
  • laneni firnež (termično obdelano laneno olje) - sušenje 1-2 dni
  • firnež - Chemocolor
  • !! krpe za nanos firneža je potrebno po uporabi DOBRO sprati z vodo ali celo uničiti, ker lahko pride do samoužiga

Voski

  • zaščita površine pred zunanjimi negativnimi vplivi,
  • poudari teksturo lesa,
  • ohranja zdravo bivalno okolje.
  • v uporabi čebelji vosek (so pa tudi drugi npr.: rastlinski)

ZAŠČITA LESA

  • kljubovanje vremenskim vplivom:
    • kemiske in površinske zaščite
    • konstrukcijska zaščita

Konstrukcijska zaščita

  • les vgradimo tako, da:
    • čim manj izpostavljen vodi
    • voda hitro odteče
    • voda čim hitreje posuši
    • preprečimo gradient vlažnosti
  • lesno konstrukcijo zaščitimo z ustreznim nadstreškom
  • izogibamo se neposrednemu kontaktu lesa z zemljo, betonom (stebri, vzidane lege)
    • vgradnja stebra s pritrditvenim podstavkom
  • čela pokončnikov (izpostavljeni lumni lesnih celic) zaščitimo z letvami
  • police ograj opremimo z odkapnim profilom
  • orientacija police na ograji naj bo taka, da se ob navlažitvi ukrivi navzdol
  • opaž naj ima zgornjo stranico obdelano poševno za odtekanje vode, spodnjo stranico pa pravokotno poravnano v funkciji odkapnega profila
  • zagotovimo zračnost opaža s hrbtne strani tako, da prečne letve omogočajo pretok zraka

Viri in Literatura

Vranjek, M. (n.d.). POVRŠINSKA OBDELAVA IN ZAŠČITA LESA. Retrieved from http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Povrsinska_obdelava_in_zascita_lesa-Vranjek.pdf