STROJNO RAZŽAGOVANJE

Sestavni deli

1. masivno ogrodje - zagotavlja togost stroja, varnost
2. asinhronski motor
3. žagin list (ŽL)
4. razporni klin - preprečuje “zapiranje žaginega lista”, preprečuje povratni udarec
5. pokrov ali kapa - preprečuje slučajnostni stik z žag. listom, pomaga odsesovati, (s sistemom za preprečevanje povratnega udarca)
6. odsesovalni vod
7. stikalo ON/OFF - OFF stikalo je večje in tudi ob strani
8. vzdolžni prislon
9. prečni prislon
10. potisna letev
11. predrezilo - vrti se v smeri podajanja, preprečuje odtrgavanje lesnih vlaken

Nastavitev stroja

• PRAVOKOTNOST IN VZPOREDNOST REZILA:
  • pravokotnost rezila glede na mizo
    • preverimo s kotnikom
    • nastavimo z mehanizmom za nagib ŽL
  • vzporednost rezila glede na pomik prečnega vodila
    • preverimo z mikrometrskim merilom ali kljunastim merilom
    • različne metode: poravnanje vodil, mize, gredi na katero je vpet ŽL
  • vzporednost rezila glede na vzdolžni prislon
    • preverimo z mikrometrskim merilom ali kljunastim merilom
    • nastavimo prislon
• PRAVOKOTNOST PREČNEGA PRISLONA
  • na prislon poravnamo večji obdelovanec in ga odrežemo, ta rez označimo kot 1.
  • odžagan rez prislonimo k prečnemu prislonu in proces 3x ponovimo.
  • zadnji 4. odrezek ima na svoji dolžini 4-kratno napako v odstopanju pravokotnosti
• NAMESTITEV RAZPORNEGA KLINA
  • za žagin list
  • višina je lahko za cca 5mm nižja od višine ŽL (omogoča izrez utorv)
• VIŠINA REZILA:
  • cca. 1/2 - 1 višina zoba nad obdelovancem (debelina obdelovanca, moč motorja)
  • bolje je nastaviti nižjo višino, ker:
    • zob ž.l. izstopi iz obdelovanca bolj pod ostrim kotom in zato manj zatrga lesna vlakna, zadnja odrezana vlakna imajo več podpore in se manj cepijo,
    • manjša možnost ureza,
    • nastavitev višine rezila
  • vendar ima nižja nastavitev rezila tudi nekaj pomankljivosti:
    • več zob je v stiku z obdelovancem - večje trenje
    • več trenja -—> potrebna je večja moč motorja pri odrezovanju
    • nekoliko več vidnih zarez na odrezani površini
• IZBIRA ŽAGINEGA LISTA:
  • ustrezuno ozobljenje
    • cepilni kot {#fig:cepilni_kot_rezila}
    • oblika zob (ravni vs poševni)

  • več žaginih listov in rezil za izrez utorov

  • po končanem delu naj bo rezilo spuščeno

Nastavitev prislona

• prečni razrez
  • odmaknemo vzdolžno letev (Zakaj?: Ker se odrezek ne bo tiščal prislona in je nevarnost povratnega udarca res majhna)
  • obdelovanec prislonimo k prečni letvi
  • roke imamo na levi strani obdelovanca in žaginega lista
  • ne hitimo z odmikanjem odstranjevanja odrezka, odrezek je dokaj varen.
  • nastavitev prečnega prislona
• vzdolžni razrez
  • ker je obd. med vzdolžnim prislonom in ž.l. je povečana verjetnost za povratni udarec
  • zagotovljen mora biti raven rob obdelovanca, ki ga prislonimo k vodilu
  • skušamo zagotoviti tri smeri potiska (navzdol na mizo, vstran na VP in v smeri reza)
  • leva roka vodi levi rob obdelovanca 5-10 cm pred ž.l.
  • z njo ne sledimo obdelovancu, ker bi na neki točki bočno obremenjevali ž.l.
  • desna roka potiska obdelovanec v razrez
    • pri potiskanju skozi razrezovanje si lahko pomagamo tudi s potisno palico
    • s potisno palico potiskamo bližje ž.l. zato, da ustvarjamo navor v desno in s tem pritiskamo obdelovanec k prislonu (razen če uporabljamo razporni klin)
  • razrez zaključimo z desno roko tako, da obdelovanec potisnemo še nekaj cm za ž.l.
  • odrezek, ki je na levi strani pustimo dokler se ž.l. ne ustavi
  • Varno razžagovanje

Pomembnejše začetniške napake

1. zapiranje žaginega lista:
   • žaganje brez razpornega klina ob vzdolžnem prislonu, zlasti pri masivnem lesu
   • vžagovanje utorov ob necelostni podpori deske
   • vzdolžno ne odžagujemo ukrivljenih desk, ker ne moremo zagotoviti popolnega stika z vzdolžnim prislonom
2. uporaba potisne letve
   • če je potisna letev daleč stran od žag. lista, z njim ustvarja več navora nanj in žag. lis “zapiramo” (povratni udarec, ožganine)
   • če uporabljamo dve potisni letvi:
   • imamo desno blizu ob ž.l. (1-2 cm stran),
   • z levo potisno letvijo najprej pritiskamo obdelovanec k prislonu pred ž.l.
   • v zadnjem delu razreza (zadnjih 5-10 cm) prestavimo levo potisno letev za ž.l. in še vedno potiskamo obdelovanec k vzdolžnemu prislonu
3. ožganine poslabšajo razmere kot so:
   • bočni pritisk na ž.l.
   • neostro rezilo
   • trši les
   • debelejšo kos lesa
   • počasnejši odrez
   • če imamo prešibek motor, se temu lahko izognemo tako, da najprej odrežemo do polovice in nato odrez ponovimo z iste strani z bolj izvlečenim ž.l.
   • ti isto tehniko lahko uporabimo kadar želimo zmanjšati zatrgovanje vlaken ob razrezu
4. prečno razžagovanje (pozabimo odmakniti vzdolžni prislon!!!)
   • pri tem razrezu NE uporabljamo vzdolžnega prislona, ker obstaja večja verjetnost, da se bo odrezek tiščal ž.l. in tako se možnost povratnega udarca poveča
5. IZOGIB UREZNINAM
   • zdrs!
   • nepozornost
   • seganje po obdelovanec, ki ni na dosegu
   • rezanje premajhnih obdelovancev
6. IZOGIB POVRATNEMU UDARCU
   • povratni udarec
   • fi(ž.l.) 40 -> r=20cm, o=1,25m, w=3400/min=57/s -> 57/s*1,25m => 71m/s = 256km/h
   • odrezek med vzdolžnim prislonom in ž.l.
   • zobje ž.l. povlečejo odrezek

NALOGA: Opiši nastavitev mizarska krožne žage.

1. Na skici predstavi glavne sestavne dele mizarske krožne žage in jedrnato opiši njihovo funkcijo.

2. Jasno predstavite pravilno nastavitev mizarske krožne žage in tehniko vzdolžnega in prečnega razžagovanja.