Papirna gradiva
Papirus:
- 3500 p.n.š. - 1000 n.š.
- je vrsta papirju podobnega materiala, narejen iz papirusnega trsa Cyperus papyrus, ki se prav tako imenuje papirus.
- Iz stržena trstike so narezali trakove, jih preložili pravokotno, z ozirom na smer rasti vlaken. Preložene plasti so tolkli s tolkači, da so povečali iztok soka. Površino so gladili s kamnitimi likali in nato papiruse sušili v senci.
{#fig:papir_papyrus height=500px}
{#fig:papir_knjiga_mrtvih}
{#fig:papir_knjiga_razsvetljenstva height=400px}
Pergament:
- 270 p.n.š. - 15st n.š.
- je nebarvana oguljena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje
- draga, zamudna izdelava
- kakovostnejši pergament -> VELUM
- Velum je najpogosteje pripravljen iz telečje kože
{#fig:papir_pergament height=400px}
Papir:
- pričetek Kitajska l.: 105 našega štetja,
- razširi se počasi v preostali del sveta
- izdelovanje Sicilija, Španiji cca 10. stoletju
- izdelovanje v Nemčiji l.: 1400 …
Pomen papirnih gradiv
- dostopen material za shranjevanje zapisov
- zapisi pomembnih zakonitosti, načel…
- kronološki vpogled v vzorce podatkov (enostavno beleženje podatkov)
- razvoj, širjenje znanosti
- pojav knjižnice
- splošno izobraževanje ljudi
- razvoj človeške skupnosti
Surovine in sredstva za pridobivanje papirja
Osnovne surovine
- celuloza
- lesovina
- papirna vlakna
- stare krpe
- tekstilni odpadki
Celulozo pridobivamo iz surovin kot so:
- Les:
- smreka, jelka, bor do 50-60 % celuloze,
- iglavci imajo daljša vlakna (traheide)
- bukev 30-40 % celuloze,
- topol 40-50 % celuloze
- smreka, jelka, bor do 50-60 % celuloze,
- Stebelna vlakna:
- lan, konoplja: 80 % celuloze
- Trava:
- slama: 30 % celuloze
- Semenska vlakna:
- bombaž: 90 % celuloze
Polnila:
- do 25% (več jih je v tiskarskem papirju, manj pisarniški)
- zmanjšana prosojnost (kalcijev-karbonat, glina),
- povečana vpojnost barvila za tisk,
Lepila:
- zmanjšamo vpojnost barvil (lahko tudi vode)
- povečajo trdnost papirja (embalaža)
- včasih škrob, danes sintetična lepila
Barvila:
- zmanjševanje rumenega tona (recikliran papir)
Posebni dodatki:
- mehčanje
- za večjo upojnost
- večje izolacijske sposobnosti
- proti vlagi, plesnobi, insektom
Pomožna sredstva:
- luženje
- belila
Voda
- potrebna pri vezavi vlaken
Izdelava papirja
{#fig:papir_proizvodnja}
Največkrat v ločenih obratih potekajo trije ključni procesi pri izdelavi papirja:
- Izdelovanje papirne kaše
- Izdelava papirja
- Končna obdelava papirja
Izdelava papirne kaše
- hlodovino očistijo lubja
- hlodovino predelajo v sekance
- (odrezki, odpadki pri lesni industriji)
- sekance zmeljejo
- kemijsko s kislinami odstranijo lignin
- s tem ločijo lesna vlakna - traheide
- zmes (brez lignina) ni več les -> papirna kaša
- odstranjevanje kisline
- vlaknena mehka kaša
- z beljenjem odstranimo morda preostali lignin
- preprečimo porumenjevanje papirja na UV svetlobni
-
kašo osušijo in pripravijo polizdelek za nadaljnjo izdelavo papirja
- Oglej si video proizvodnje.
- Oglej si animacijo proizvodnje.
Izdelava papirja
- zmeljejo papirno kašo
- dodajanje kaše iz recikliranega papirja
- s kemijskim postopkom odstranijo barvila
- molekule celuloze je potrebno povezati med seboj. V tej vlogi nastopi polarni značaj etrske vezi $-O-$, ki dobro privlači vodo.
![Molekula celuloze1.](/TP-2/Skripta/slike/Cellulose-Ibeta-from-xtal-2002-3D-balls.png){#fig:Cellulose-Ibeta-from-xtal-2002-3D-balls}
- kašo razredčijo z vodo -> viskozna zmes celuloze
- z oblikovalnimi česali bolj ali manj uredijo in prepletejo vlakna
- bolj prepletena vlakna -> bolj trden papir
- dodajo polnila, lepila, barvila in druge dodatke
- ustvarijo redko vodno zmes (voda pomaga molekulam celuloze, da se kemijsko povežejo)
- cca 100 L vode za 1 kg papirja (nujen zaprt vodni sistem)
{#fig:papir_vezava_celuloze}
- vstop vodne zmesi v papirni stroj
- odcejevanje vode (head-box)
- iztisni valji
- pivnanje vode z valji in trakovi iz klobučevine
- iztisni valji (kovinski)
- končna vsebnost vode po tem postopku je še vedno 50%
-
sušilni valji (pri 100°C)
- stiskanje papirja na točno debelino
- nanos površinske obloge (z nanosnimi valji)
- barvila
{#fig:papir_pisarniski_coating}
{#fig:papir_pisarniski_no_coating}
- sušenje obloge
- navijanje pairja na končne kolute
- dimenzije 80km x 8.5m
- masa 120 T
Končna obdelava papirja
- na papir lahko dodajo še dodate površinske obloge…
-
postopki so različni - odvisno od potrebe papirja
- formatni razrez
- transport
Formati in vrste papirja
Formati:
- A (pisemski papir, tisk, risanje):
- A0-841x1189
- A1-594x841
- A2-420x594
- A3-297x420
- A4-210x297
- A5-148x210
- A6-105x148
- …A8-52x74
- B (tiskarski papir pri knjižnem tisku):
- B0-1000-1414, B1, B2,…B10
- C (mape, ovojnice):
- C0-917x1297, C1, C2,…C10
- K karton, lepenka:
- K7-71x101, K8-81x101
- E (embalažni papir v listih in polah):
- E0-90x126, E1-63x60
Povezave
- Izdelava papirne kaše in papirja - video 1
- Izdelava popirne kaše in papirja - video 2
- Ročna izdelava papirja - 1
- Ročna izdelava papirja - 2
Lastnosti in preizkušanje papirnih gradiv
- MD-machine direction (v smeri potovanja sita)
-
CD- cross direction (prečno na smer potovanja sita)
- Različne lastnosti:
- Togost, natezna trdnost, tlačna trdnost (ring crush) večje v MD
- Žilavost (pregibanje) in odpornost proti trganju boljša prečno na vlakna!
- Svetlost/opaciteta in koef. trenja/lepenja se spreminja po smeri!
- Pri sušenju se papir zvije v rolice, kjer je os vzporedna z MD.
- Poves večji v CD smeri kot pa v MD (večja togost).
- Natezna trdnost večja v MD, % raztezka večji v CD, papir bolj elastičen v CD.
- Bolj zanesljivo merjenje sile kot raztezka!
Gramatura
| Kategorija papairja | gramatura [g/m^2] | |——————–:|:—————–:| | Svileni papir | 10 - 40 | | Pisarniški papir | 50 - 200 | | Karton | 150 - 600 | | Lepenka | 225 - 1000 | Table: Razdelitev papirja po gramaturi. {#tbl:gramatura}
Debelina
- ena od bolj pomembnih lastnosti
- pomembno vpliva na
upogibno trdnost
- pogosto nujna majhna toleranca v tehnoloških procesih (tiskarne)
- pogosto se merijo pole papirja ne le en sam list
Gostota
- Na gostoto vpliva vrsta vlaken in kako so vlakna povezana med seboj.
- Od tega pa je odvisno več ostalih fizikalnih lastnosti:
- stisljivost papirja (ni želena pri paketih)
- sušenje in higroskopičnost
- upogibna trdnost
- trganje papirja (ločevanje vlaken)
Zračna prepustnost
- pomembna pri zračnih filtrih (filter za klimo)
- prepustnost tekočine je pomembna pri filtrih za kavo
Hrapavost
NALOGA: Preskus hrapavosti
Določi koeficient lepenja za MD in CD smer pisarniškega papirja
- Večji papir na ravnini, ki jo nagibamo
- Z manjšim ovijemo utež
- Dimenzije uteži 90x100 mm, masa 1300g;
- Ravnino počasi dviguje (1.5° (±0.5°)/sekundo
- Statični koeficient trenja (koeficient lepenja);
- Kinetični koeficient trenja: koeficient trenja ob enakomernem premikanju (drsenju) po klancu navzdol!
{#fig:papir_hrapavost}
\(k_L = \frac{F_d}{F_x} = \frac{m\ g\ sin(\alpha)}{m\ g\ cos(\alpha)} = tg(\alpha)\){#eq:papir_kl}
Natezna trdnost
- Preskus natezne trdnosti.
- pomembna pri načrtovanju raztržnih linij
Tlačna trdnost
- vzdolž vlaken
{#fig:papir_razplastitev}
- po debelini(manj pomembno)
- obročni test
- robni test
Odpornost trganja
- zelo pomembna lastnost papirja (zelo dobro definiran preskus)
- Odpornost trganja.
- Elmendorf-ov preskus
Delovni postopki ročne obdelave
- Rezanje:
- Škarje,
- Nož za papir, karton, lepenko
- Sekanje
- Pregibanje:
- Zgibanje papirja, glajenje
- Žlebni zgib
- Zarezni zgib (zarežemo na zunanji strani zgiba za 1/3 debeline)
- Lepljenje:
- lepila na vodni osnovi (PVA)
- na osnovi topil:
- bencina, acetona (Cinaokol),
- naravni kavčuk (Neostik),
- brez topil (UHU stick)
- Vezanje v pole
- nerazstavljivo
- lepljenje
- žebljanje
- razstavljivo
- šivanje
- žičenje
- oblikovni spoji (puzzle)
- nerazstavljivo
Profiliranje
Preveri naslednje trditve:
- Z zgibanjem papirja spremenimo odpornost profila
- Z zgibanjem papirja v profile utrdimo papirna vlakna.
- Usmerjenost vlaken v papirju ni odločilna pri obremenitvi profila.
- Papir gramature 280 g/m2 je že dovolj trden za enostavne konstrukcije.
- Barva papirja ne vpliva značilno na trdnost, sta pa okrogli in kvadratni profil ustrezno močnejša.
- Oblika profila vpliva na funkcionalnost izdelka in s tem na uporabo.
- Za zaključek papirne vložne mape uporabimo U-profil, medtem ko pri gradnji papirnega mostu je bolj primeren L-profil.
- Z žlebnim zgibom navadno vlakna značilno oslabimo, da naredimo pravilen rob.
-
Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Cellulose ↩