MARKDOWN TESTING

Najprej nekaj besedila, da vidimo kako se to vidi… Ok. Tale beseda naj bi bila BOLD ali bold, nato pa še nekaj v Italic in še ~underline~.

SEZNAMI

  1. Element 1
  2. element 2
  3. element 3.
  • element 1,
  • element 2,
  • element 3.

[ ] element 1,
[] element 2
[x] označen element

V VIM lahko števne elemente, ki jih označimo, avtomatsko povečamo s C-a in zmanjšamo s C-x.

KOMENTARJI IN CITATI

To pa je lahko komentar ali citat neke osebe.
\hfill \null - Tomaž Kušar -

VSTAVLJANJE OPOMB

V besedilo lahko vstavljamo tudi opombe1. Opombe so koristne v besedilnih dokumentih, ker omogočajo hiter in enostaven dostop do ključnih informacij. Več informacij2 pa lahko opišete spodaj.

\pagebreak

TABELE

| Stolpec1 | Stolpec2 | |:——–:|:——–:| | Vrstica1 | Vrstica1 | | Vrstica2 | Vrstica2 | Table: Primer tabele. {#tbl:TblExmpl}

ENAČBE

Lahko pišemo enačbe v vrstičnem načinu $to=Vrsticni*nacin$

Ali pa enačbo napišemo v svoji vrstici tako kot na primer za izračun volumna nekega valja z radijem r in višino h:

\(V = \pi * r^2 * h\){#eq:vol_valja}

in se seveda lahko na to enačbo tudi sklicujemo z referenco [@eq:vol_valja].

LINKI

Na datoteke se lahko sklicujemo s povezavami, na primer takole:

dokument

Če se s kurzorjem postavimo na povezavo in pritisnemo

gf

bo VIM sledil temu dokumentu in ga skušal odpreti.

\pagebreak

VSTAVLJANJE SLIK

Na sliko pa se lahko sklicujemo takole [@fig:sklic_na_sliko]

z latex kodo pa lahko sliko vstavimo takole:

\begin{figure} \centering \includegraphics[width=5cm]{./slike/image.png} \caption{Opis slike.} \label{fig:sklic_na_sliko} \end{figure}

Z vstavljanjem slike z latex kodo sem imel probleme, ker v templatu eisvogel.latex ni bilo vstavljenega \package{graphicx}. Zato sem ga vstavil kar brez kakšnega pogoja.

\pagebreak

PROGRAMSKA KODA ali LISTINGS

Takole pa lahko vstavimo programsko kodo, na katero se lahko tudi sklicujemo [@lst:main]

#include <stdio.h>
int main(void)
{
  char greeting[] = "Hello, world";
  printf("%s\n", greeting);
  return 0;
}

: Primer programske kode. {#lst:main}

In programska koda brez specifikacije

To pa je kar tako
nekaj v smislu
pseudo kode ali bloka

V besedilo pa lahko vstavimo tudi kodo iz neke datoteke

\lstinputlisting[language=c++, caption={Primer kode.}, label=lst:sklic_na_kodo, linerange={4-6}]{ime_dateteke_s_kodo.cpp}

To je izredno prikladno, saj lahko kodo spremenimo v datoteki in se nato skompila še v besedilu. Kjer se na to kodo lahko tudi sklicujemo [@lst:sklic_na_kodo].

\lstinputlisting[language=c++, caption={Primer kode.}, label=lst:sklic_na_kodo]{./src/main.c}

Ta oblika vstavljanja kode nudi nekaj več možnosti prikaza, kot naprimer, da vsatimo le nekatere vrstice iz fila tako, da uporabimo spremenljivko linerange={4-6}

\lstinputlisting[language=c++, caption={Primer iste kode od vrstice 4-6.}, linerange={4-6}]{./src/main.c}

\pagebreak

BESEDILO V VEČ STOLPCIH

\begin{multicols}{2} \setlength{\columnseprule}{0.1pt}

Pisanje v več stolpcih v markdown ni omogočeno. Zato moramo to narediti z latex kodo. Začnemo z ukazom \textbf{begin{multicols}{2}} nato vstavimo nekaj besedila in končnamo z ukazom \textbf{end{multicols}}. Besedilo se bo avtomatsko razporedilo v dva stolpca s približno enako besedila v vsakem stolpcu. Omenimo naj še nekaj uporabnih ukazov: \textbf{setlength{columnseprule}{0.1pt}} - nariše tanko črto med stolpcema, \textbf{null} - zapolni del stolpca s praznim območjem, \textbf{vfill}.

\end{multicols}

Slika v dveh stolpcih

\begin{multicols}{2} \setlength{\columnseprule}{0.1pt}

Vstavljanje slike z opisom slike v sosednjem stolpcu je zelo koristno, saj omogoča lažje razumevanje vsebine. Bralci bodo lahko lažje razumeli vsebino, če bodo lahko videli sliko, skupaj z opisom, da bodo razumeli, kaj prikazuje slika. Vstavljanje slike z opisom slike v sosednjem stolpcu je zelo koristno, saj omogoča lažje razumevanje vsebine. Bralci bodo lahko lažje razumeli vsebino, če bodo lahko videli sliko, skupaj z opisom, da bodo razumeli, kaj prikazuje slika. \columnbreak

\null \vfill \begin{figure} \centering \includegraphics[width=7cm]{./slike/image.png} \caption{Opis slike.} \label{fig:sosednja_slika} \end{figure} \vfill \null

\end{multicols}

Programska koda v dveh stolpcih

\begin{multicols}{2} \setlength{\columnseprule}{0.1pt} \null \vfill

\begin{lstlisting}[language=c++] int main(){ int i = 2; for (i=0;i<5;i++){ cout<”Hello”; } } \end{lstlisting} \vfill \null \columnbreak

Vstavljanje programske kode z opisom kode v sosednjem stolpcu je koristno, ker omogoča hitrejše razumevanje kode in jo lažje razvrščanje. Opisi so lahko zelo uporabni, ko poskušamo razumeti kodo, ki smo jo napisali nekaj časa nazaj. Spodbuja tudi dobre kode, saj je lažje opaziti, kaj se dogaja v kodi, ko jo lahko prikažemo skupaj z opisom. Prav tako lahko pomaga poenostaviti kompleksno kodo.

\end{multicols}

  1. To opombo naredimo tako, da uporabimo[^ime_popmbe]

  2. Besedilo spodnjih opomb vpišete med besedilo (npr. po odstavku) z ukazom [^footnote]:Razalaga dodatnih informacij.