MERJENJE IZKORISTKA ENOSMERNEGA GENERATORJA
Če proces izvajamo v obratni smeri tako, da mi poganjmo enosmerni motor, ga izrabljamo kot generator električne energije in poganjamo tkok skozi nek porabnik. Izkoristek generatorja nam pove, kolikšen del mehanskega dela smo pretvorili v električno delo, ki se bo trošila na uporu (na nekem porabniku). Slika [@fig:izk_gen] prikazuje vezavno shemo, ki jo potrebujemo za ta poskus.
{#fig:izk_gen}
Generator pretvori mehansko delo v električno tako, da inducira napetost. Ta pa poganja tok skozi upor. Na ta način se električno delo na uporu troši v obliki toplote, zato se upor tudi malenkostno segreje. Električno delo lahko izračunamo enostavno preko napetosti:
\(A{el}=\frac{U^2}{R}t\){#eq:elektricno-delo}
kjer je U - napetost, R - upornost upora in t - čas, ko je utež opravljala delo. Mehansko delo na generatorju bo opravljala utež in poganjala generator. Mehansko delo tako lahko izračunam:
\(A_{meh}=mgh\) {#eq:mehansko-delo}
kjer je m - masa telesa, g - gravitacijski pospešek in h višinska razlika. Pri meritvah bodite pozorni, da odčitujete vrednosti takrat, ko se utež giblje enakomerno. Kajti v začetku utež pospešuje, zato pričnite z odčitevanjem, ko je utež že prepotovala kakih 10 cm.
Tako izkoristek ni težko izračunati, saj je to razmerje med vloženim delom in delom, ki se je potrošil na uporu:
\(\eta=\frac{A_{el}}{A_{meh}}\) {#eq:izkoristek-generatorja}
\newpage
Naloga: Merjenje izkoristka enosmernega generatorja
Izmerite izkoristek enosmernega generatorja. Pri različnih bremenskih upornostih (2$\Omega$, 5$\Omega$, 10$\Omega$, 22$\Omega$, 50$\Omega$ in 100$\Omega$) in pri različne navorih generatorja.
R=2\(\Omega\) | \(U[V]\) | \(t[s]\) | \(A_{el}[J]\) | \(m[kg]\) | \(h[m]\) | \(A_{meh}[J]\) | \(\eta[\%]\) |
---|---|---|---|---|---|---|---|
1 | |||||||
2 | |||||||
3 | |||||||
4 | |||||||
5 | |||||||
6 | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} |
R=5\(\Omega\) | \(U[V]\) | \(t[s]\) | \(A_{el}[J]\) | \(m[kg]\) | \(h[m]\) | \(A_{meh}[J]\) | \(\eta[\%]\) |
---|---|---|---|---|---|---|---|
1 | |||||||
2 | |||||||
3 | |||||||
4 | |||||||
5 | |||||||
6 | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} |
| R=10\(\Omega\) | \(U[V]\) | \(t[s]\) | \(A_{el}[J]\) | \(m[kg]\) | \(h[m]\) | \(A_{meh}[J]\) | \(\eta[\%]\) | |—————-|———————|———————|———————|———————|———————|———————|———————| | 1 | | | | | | | | | 2 | | | | | | | | | 3 | | | | | | | | | 4 | | | | | | | | | 5 | | | | | | | | | 6 | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \newpage | R=22\(\Omega\) | \(U[V]\) | \(t[s]\) | \(A_{el}[J]\) | \(m[kg]\) | \(h[m]\) | \(A_{meh}[J]\) | \(\eta[\%]\) | |—————-|———————|———————|———————|———————|———————|———————|———————| | 1 | | | | | | | | | 2 | | | | | | | | | 3 | | | | | | | | | 4 | | | | | | | | | 5 | | | | | | | | | 6 | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} |
R=50\(\Omega\) | \(U[V]\) | \(t[s]\) | \(A_{el}[J]\) | \(m[kg]\) | \(h[m]\) | \(A_{meh}[J]\) | \(\eta[\%]\) |
---|---|---|---|---|---|---|---|
1 | |||||||
2 | |||||||
3 | |||||||
4 | |||||||
5 | |||||||
6 | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} |
R=100\(\Omega\) | \(U[V]\) | \(t[s]\) | \(A_{el}[J]\) | \(m[kg]\) | \(h[m]\) | \(A_{meh}[J]\) | \(\eta[\%]\) |
---|---|---|---|---|---|---|---|
1 | |||||||
2 | |||||||
3 | |||||||
4 | |||||||
5 | |||||||
6 | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} | \phantom{123456789} |
\newpage
V isti graf $\eta$(M) narišite 6 krivulj za vsako bremensko upornost svojo krivuljo.
_